1. Kaj so nevarne snovi?
„Nevarne snovi“ so na splošno kemikalije ali kovine, ki so zaradi svojih fizikalnih lastnosti neposredno nevarne in lahko zaradi različnih razlogov povzročijo hude poškodbe ali smrt. Nekatere lahko povzročijo poškodbe že ob stiku, druge pa so škodljive po kemijski reakciji z drugimi snovmi.
2. Katere vrste obstajajo?
Nevarne snovi lahko razvrstimo v štiri glavne kategorije:
- neposredno škodljive snovi, ki lahko škodujejo po predhodni kemijski reakciji ali brez nje;
- materiali, občutljivi na vodo, ki reagirajo z vodo ali paro in ustvarjajo toploto ali vnetljive/eksplozivne pline;
- oksidativna sredstva, ki proizvajajo kisik, bodisi naravno ali ob izpostavljenosti toploti, s čimer povečajo tveganje požara ali eksplozije; in
- strupene snovi, ki sistem zastrupljajo pri vdihavanju, zaužitju ali absorpciji prek kože.
Nekatere snovi se lahko uvrščajo v več kot eno od zgornjih kategorij in torej pomenijo še večje tveganje.
3. Kje lahko naletim nanje?
Z nevarnimi snovmi se največkrat srečuje osebje, ki dela s tovorom v pristaniščih, notranjih carinskih skladiščih, letališčih in nekaterih rafinerijah ali obratih za pridobivanje nafte.
4. Kaj so fumiganti?
Fumiganti (sredstva za zaplinjevanje) so nevarne snovi, s katerimi se boste najverjetneje srečali. Uporabljajo se za odstranjevanje glodavcev in mrčesa iz zabojnikov. Fumiganti se najpogosteje uporabljajo, preden se zabojniki pošljejo v EU. Če zabojniki ob prihodu niso ustrezno zračeni, lahko hlapi pomenijo resno nevarnost za pooblaščene uslužbence, ki delajo v njih. Obstajajo tri pogoste vrste fumigantov, od katerih vsaka pomeni posebno nevarnost:
Metilbromid (bromometan): zelo strupena kemikalija, ki se pogosto uporablja kot fumigant, zlasti pri zabojnikih z zemljo ali lesom. Čeprav je metilbromid zelo strupen, se simptomi zastrupitve lahko razvijejo šele po več urah. Mednje spadajo:
- opekline na koži zaradi daljšega stika s kemikalijo v tekoči obliki,
- obširno kopičenje tekočine v pljučih zaradi vdihavanja hlapov,
- poškodbe možganov in živčevja, lahko tudi ledvic.
Tudi kratkotrajna izpostavljenost hlapom metilbromida lahko povzroči neugodje, kar vključuje glavobol, otekle oči, bolečine v želodcu in otopelost stopal. Učinki lahko trajajo več dni, njihova resnost pa je odvisna od koncentracije in trajanja izpostavljenosti. Dolgotrajna izpostavljenost metilbromidu se lahko konča tudi s smrtjo.
Aluminijev fosfid (fosfin): peleti aluminijevega fosfida se uporabljajo za zaplinjevanje zabojnikov z živili, tobakom in drugim pokvarljivim blagom med prevozom. Peleti med potjo razpadejo in sproščajo plin fosfin, ki uničuje škodljivce in se nato v dveh ali treh tednih razprši. Nevarnost se pojavi, kadar:
- so od zaplinjevanja minili manj kot dva ali trije tedni ali
- so bili peleti nameščeni v zaprto območje, kjer se ne morejo učinkovito razgraditi, ali
- evidenc o zaplinjevanju ni oziroma niso na voljo.
Nepravilno zaplinjeni zabojniki se občasno uvozijo iz Afrike, Južne Amerike ter Bližnjega in Daljnega Vzhoda. Plin fosfin je brezbarven, vendar ima neprijeten vonj, ki spominja na razpadajoče ribe. Ob vdihavanju lahko povzroči vnetje v dihalnih poteh in vpliva na centralno živčevje. Simptomi vključujejo tremor, slabost, bruhanje, glavobol in bolečino v želodcu. V hujših primerih lahko pride tudi do kome ali smrti.
Vodikov cianid: ta fumigant se uporablja redkeje kot metilbromid in aluminijev fosfid, vendar je še posebej nevaren. Po vonju spominja na mandlje. Tudi v nizkih koncentracijah lahko povzroča omotico, slabost, glavobol in bolečine v želodcu ter vodi v nezavest in paralizo. Vdihavanje visokih koncentracij lahko hitro povzroči smrt.
5. Kaj pa kemikalije?
Poleg fumigantov so lahko v zabojnikih, zaprtih tudi le krajše obdobje, prisotne tudi druge kemikalije v nevarnih količinah. Lahko uhajajo iz tovora (očitno ali neočitno) ali pa nastajajo s kemijsko reakcijo med blagom.
Priloga k Direktivi Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 navaja podrobnosti o indikativnih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost za seznam pogostih kemikalij, skupaj z njihovimi številkami EINECS (Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi) in CAS (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov), ki so v pomoč pri identifikaciji.
Če odkrijete katero od teh snovi oziroma je snov navedena v varnostnem listu ali pa sumite, da je prisotna, poiščite pomoč in ne vstopajte v zabojnik, dokler ne dobite potrditve, da je to varno. Zapomnite si, da se poleg hlapov tudi nekatere kemikalije lahko hitro absorbirajo skozi kožo.
Velja Direktiva št. 24/1998. Komisija v dodatnih direktivah redno objavlja posodobljene sezname mejnih vrednosti. Trenutno veljavna direktiva je Direktiva 2007/30/ES.
Mejne vrednosti se spreminjajo na osnovi nadaljnjih raziskav in izkušenj, za trenutno veljavne mejne vrednosti izpostavljenosti pa morate preveriti direktive Komisije in nacionalno zakonodajo.
6. Kaj lahko storim za zmanjšanje tveganja?
Izvajanje zaplinjevanja je zelo strogo nadzorovano. Določene vrste fumigantov so prepovedane, za zmanjševanje tveganja slabega zdravstvenega stanja pa so potrebni zaščitni ukrepi. V času izvajanja zaplinjevanja se morate zadrževati daleč od zabojnikov. Večina uvoznikov po prihodu približno za uro pusti zabojnike odprte, da se hlapi razkadijo. Zabojnika ne poskušajte odpreti ali vanj vstopiti, dokler vam uvoznik (ali njegov zastopnik) ne pove, da je to varno. Vodje osebja, vključenega v tajne operacije, morajo oceniti tveganja in sprejeti potrebne previdnostne ukrepe. Vse delo je treba ves čas opravljati varno.
7. Kaj naj storim, če se slabo počutim?
Če med delom v zabojniku ali pregledom določene snovi občutite neugodje, takoj prenehajte delati in zapustite območje. Poiščite tudi zdravniško pomoč – tudi če se vam zdi, da se počutite bolje – in opišite dogodek.
8. Kaj velja za druge nevarne snovi?
Nekatere vrste nevarnih snovi zahtevajo posebne skladiščne ureditve. Materiale, občutljive na vodo, je na primer treba hraniti v vodotesnih zabojnikih, zelo občutljive materiale (npr. natrij) pa celo v oljih. Hraniti jih je treba stran od prostorov s samodejnimi pršilnimi sistemi.
Oksidativna sredstva je treba hraniti stran od tekočin z nizkim plameniščem, kot so olja. Oksidativna sredstva in tekočine z nizkim plameniščem je treba hraniti ločeno od virov toplote. Ker se oksidativna sredstva sama oskrbujejo s kisikom, je konvencionalna oprema za gašenje požarov, ki temelji na dušenju, lahko neučinkovita.
Če morate delati v bližini katere koli nevarne snovi, morate nositi ustrezna varnostna oblačila. Nikoli se ne dotikajte, ne vdihujte in ne pokušajte ničesar, za kar sumite, da je nevarno.
Zapomnite si: najučinkovitejši način zmanjševanja tveganja je, da se nevarnim snovem v celoti izognete.
